Skladnost politik za razvoj (Policy Coherence for Development – PCD) je eno ključnih načel, po katerem bi razvojno sodelovanje moralo delovati. Bistvo PCD je usklajevanje med vsemi politikami, ki jih država izvaja. Če usklajenosti ni, potem lahko ena politika nehote in nevede škoduje rezultatom druge politike. Če so politike usklajene, so tudi proračunska sredstva bolj učinkovito porabljena.

Primer: Slovenija namenja sredstva za razvoj Makedonije. Istočasno omogoči študij mladih ljudi iz Makedonije, večina se jih ne vrne nazaj domov. Slovenija torej z eno roko pomaga Makedoniji, da bi postala bolj razvita, z drugo roko pa ji odvzame mlade in sposobne ljudi, ki so pomembni za razvoj države.

Zaradi izjemnega pomena je PCD tudi ena izmed prioritet delovanja platforme SLOGA.

SLOGA od v letih 2013-2015 sodelovala v projektu »World-Wise Europe: A more coherent Europe for a fairer World«. V okviru projekta je bil opravljen pregled obstoječega stanja na področju PCD v Sloveniji. V letih 2017-2020 platforma SLOGA sodeluje v projektu "Skladna Evropa za trajnostni razvoj", v katerem nadgrajujemo obstoječe polje v navezavi na izvajanje globalnega razvojnega načrta, Agende 2030 za trajnostni razvoj.

V vmesnem obdobju, med 2015 in 2018 je Slovenija sprejela:

Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči (2017), ki je določila skladnost politik za razvoj kot eno izmed načel, ki usmerjajo mednarodno razvojno sodelovanje Republike Slovenije. Poleg tega načela so kot načela določene še: pristop, ki temelji na človekovih pravicah, učinkovitost razvojnega sodelovanja, lastništvo držav nad lastnim razvojem ter partnerstvo za trajnostni razvoj;

Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči republike Slovenije (2018), ki določa kot cilj mednarodnega razvojnega sodelovanja "prispevati k odpravi revščine in zmanjšanju neenakosti ter pospeševanje trajnostnega razvoja v partnerskih državah" ter določil, da se ta cilj uresničuje ob "upoštevanju mednarodno priznanih načel razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči." Z enakj pravne domišljije lahko med ta načela prištejemo tudi načelo skladnosti politik za razvoj.

Strategija mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči do leta 2030 iz leta 2018 je natančneje določila vsebino in oblike zagotavljanja skladnosti politik za razvoj na nacionalni ravni, ki ga zaradi pomena navajamo v celoti.

»Načelo skladnosti politik za razvoj Sloveniji narekuje, da upošteva cilje mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči pri vseh svojih politikah, ki lahko vplivajo na države v razvoju. Načelo skladnosti politik za razvoj zagovarja uskladitev politik s ciljem, da se izključijo ali vsaj ublažijo njihovi negativni stranski učinki na  razvoj  partnerskih  držav.  Poleg  upoštevanja  cilja  neškodljivosti  se  je  treba  zavzemati  za  sinergijo  med različnimi sektorskimi politikami in maksimiranje njihovega pozitivnega učinka.

Širši  koncept  skladnosti  politik  zaobjema  skladnost  politik  za  trajnostni  razvoj,  ki  vključuje  tudi  skladnost politik za razvoj. Medtem ko se skladnost politik za razvoj nanaša na zagotavljanje skladnosti na mednarodni ravni oziroma v odnosu do držav v razvoju, se skladnost politik za trajnostni razvoj nanaša na uresničevanje skladnosti tudi znotraj posamezne države v povezavi z uresničevanjem ciljev Agende 2030.

Slovenija  bo  v  prihodnje  posebno  pozornost  posvetila  upoštevanju  načela  skladnosti  politik  za  razvoj. Zavzemala  se  bo  za  horizontalno  skladnost  med  različnimi  ministrstvi  in  organi  oziroma  med  politikami mednarodnega  razvojnega  sodelovanja  in  humanitarne pomoči  ter  drugimi  politikami  države,  vertikalno skladnost  znotraj  vladnih  struktur,  skladnost  med  politikami  države  donatorice  in  partnerske  države  ter skladnost delovanja različnih organizacij in usklajeno delovanje z drugimi donatoricami.

• • Slovenija bo dolgoročno poseben poudarek namenila prioritetnim področjem skladnosti politik za razvoj, ki predstavljajo tudi prioritetna področja EU. Pristojni resor za vsako od področij bo v sodelovanju z nacionalnim koordinatorjem najkasneje leta 2021 pripravil pregled praks v Sloveniji za izbrano področje in  podal  priporočila  Vladi  Republike  Slovenije.  Nato  bo  vsako  leto  podrobneje  pregledano  vsaj  eno področje skladnosti politik za razvoj.
  • Na  vseh  ministrstvih  bodo  vzpostavljene  kontaktne  točke,  ki  bodo  leta  2019  začele  spremljati  razvoj notranjih politik z vidika možnih vplivov na partnerske države ter opozarjale na neskladje različnih politik s  politikami mednarodnega razvojnega sodelovanja.  Kontaktne točke bodo  o svojih  ugotovitvah letno poročale Stalni koordinacijski skupini za mednarodno razvojno sodelovanje, nacionalni koordinator pa bo o razpravi obvestil Strokovni svet za mednarodno razvojno sodelovanje.
  • Ozaveščanje o skladnosti politik za razvoj bo potekalo na Stalni koordinacijski skupini za mednarodno razvojno  sodelovanje,  med  izvajalci  mednarodnega  razvojnega  sodelovanja  in  v  strokovni  javnosti, znotraj resornih ministrstev ter na odborih Državnega zbora in sejah Vlade. Aktivnosti za ozaveščanje o pomenu skladnosti politik za razvoj se bodo začele najkasneje leta 2019.
  • Slovenija bo krepila skladnost politik za razvoj oziroma mednarodni vidik uresničevanja skladnosti politik in  jo  smiselno  umestila  v  nacionalni  okvir  spremljanja  in  zagotavljanja  skladnosti  politik  za  trajnostni razvoj.«

Temeljni dokumenti in izvršilni predpisi

Odločevalci

Nevladne organizacije (NVO)

Mediji

Priporočila

Temeljni dokumenti in izvršilni predpisi

1. Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči republike Slovenije (ZMRSHP): tako kot predhodni zakonu iz leta 2006 (ZMRS) ne vsebuje reference na PCD.
2. Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči (2017): je določila skladnost politik za razvoj kot eno izmed načel, ki usmerjajo mednarodno razvojno sodelovanje Republike Slovenije, V razliko od predhodne rezolucije je to določilo generalno. Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za obdobje do leta 2015 je določila, da mora Slovenija kot članica Evropske unije (EU) spoštovati načelo skladnosti politik in spoštovanje zavez o PCD na 12-ih področjih: trgovina, okolje, podnebne spremembe, varnost, kmetijstvo, ribištvo, družbene razsežnosti globalizacije, zaposlovanje in dostojno delo, migracije, raziskave, informacijska družba, promet in energetika.
3. Strategija mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči do leta 2030 (2018): natančno določa vsebino in oblike zagotavljanja skladnosti politik za razvoj na nacionalni ravni.
4. Lizbonska pogodba: 208. člen pravi, da je prvotni cilj razvojne politike EU zmanjšanje in odprava revščine. EU pa mora ob izvajanju politik, ki lahko vplivajo na države v razvoju, upoštevati cilje razvojnega sodelovanja. Slovenija se je z ratifikacijo Lizbonske pogodbe zavezala, da si bo prizadevala za uresničevanje njenih načel.

V nadaljevanju je - iz arhivskih razlogov - ohranjena ocena stanja iz leta 2013:

Odločevalci

1. MZZ je nacionalni koordinator za razvojno sodelovanje in s tem osrednji sogovornik za področje PCD ter odgovoren za spodbujanje skladnosti na nacionalni ravni.

• Na mednarodni ravni Slovenija podpira PCD. Lep primer je slovenski predlog uvedbe »indeksov razvoja« v okviru EU, ki bi meril razvojne učinke (ne-razvojnih) politik. Načelna podpora žal ni prenesena v prakso na nacionalni ravni.
• Direktorat za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč (Direktorat) večinoma razume koncept PCD. Obstajajo razlike med sektorjema za načrtovanje politik in njihovo izvajanje, slednji se osredotoča na skladnost med različnimi razvojnimi projekti in programi ter pozablja na ne-razvojne politike.
• Znotraj MZZ: Direktorat se pri oblikovanju programov dela usklajuje s preostalimi enotami znotraj MZZ. Kljub temu pogosto prihaja do neusklajenosti med razvojno in zunanjo politiko Slovenije. To je posledica majhnega pomena razvojnega sodelovanja znotraj MZZ.
• Med ministrstvi: vsa ministrstva imajo svojega predstavnika v medresorskem delovnem telesu. To pomeni, da obstaja možnost dobre koordinacije med vsemi slovenskimi politikami. V preteklosti je MZZ govoril o pomenu PCD, vendar se v praksi ministrstva usklajujejo samo o programirani bilateralni pomoči Slovenije.
• Nadzor in evalvacija: na nacionalni ravni ni posebnega mehanizma poročanja, ki bi nadzoroval skladnost slovenskih politik. Slovenija vsako drugo leto poroča o stanju na področju PCD v okviru skupnega poročila EU, vendar priložnosti ne izkoristi za dodatno izobraževanje o pomenu PCD.

2. Kabinet predsednice vlade mag. Alenke Bratušek in nekatera resorna ministrstva (za finance, notranje zadeve ter  kmetijstvo in okolje) niso izkazala interesa za sodelovanje v raziskavi o obstoječem stanju na področju PCD. V kratkih izmenjavah s predstavniki ministrstev se je pokazalo, da večinoma ni razumevanja, da notranje in ne-razvojne politike lahko vplivajo na države v razvoju.

Nevladne organizacije (NVO)

1. NVO večinoma razumejo koncept PCD.
2. Ko NVO pripravljajo in izvajajo projekte, se zavedajo načel PCD. Kljub temu PCD ni vgrajen v projekte.
3. Razen redkih izjem NVO ne izvajajo projektov, ki bi se osredotočali na PCD. PCD vidijo kot del razvojnih politik in zagovorništva, NVO pa večinoma izvajajo projekte na terenu ali povezane z globalnim učenjem. Zagovorništvo pogosto vidijo kot nalogo platforme SLOGA.
4. Slovenske NVO namenjajo več pozornosti evropskim kot slovenskim ne-razvojnim politikam. To izhaja iz občutka, da slovenske ne-razvojne politike nimajo tako velikega negativnega vpliva kot evropske. V Sloveniji NVO opozarjajo na neskladnost mednarodne razvojne politike z migracijsko, izobraževalno in nacionalno razvojno politiko. Na EU ravni opozarjajo na neskladnost mednarodne razvojne politike s kmetijsko, migracijsko, trgovinsko in finančno.

Mediji

1. Pregled poročanja v medijih je pokazal, da se v slovenskem prostoru zelo malo govori o mednarodnem razvojnem sodelovanju. Prispevkov, ki bi obravnavali vprašanje PCD, ni bilo zaslediti.
2. Pogovor z nekaj novinarji je pokazal, da zanimanje za razvojno sodelovanje obstaja, prav tako poznavanje področja.
3. Uredniki imajo končno besedo pri sprejemanju odločitev o prispevkih. Odločajo se na podlagi prioritetnih tem in politiki o razvojnem sodelovanju ne govorijo. Uredniki se tudi odločajo na podlagi branosti in razvojno sodelovanje ljudi ne zanima, še posebej v času gospodarske krize.
4. Odločevalci zelo malo sodelujejo z mediji pri ozaveščanju javnosti o pomenu razvojnega sodelovanja. Na temo PCD tega sodelovanja do sedaj ni bilo.

Priporočila

Državna raven:

Če želimo imeti skladne politike, je potrebno ustvariti zavezujoč mehanizem koordinacije med ministrstvi. Poleg tega je nujno izobraziti državno upravo in odločevalce o pomenu PCD.

Potrebno se je zavedati, da je PCD politično vprašanje; če želimo imeti skladne politike, so potrebni kompromisi. Poleg tega morajo politiki najprej priznati, da je razvojno sodelovanje pomembno, mnogo kasneje bodo pripravljeni notranje politike uskaljevati z njim.

NVO:

NVO morajo pri izvajanju svojih projektov razmišljati o njihovem vplivu na druga področja.

Prav tako je nujno ves čas opozarjati na pomen skladnosti.

Mediji:

Mediji lahko splošni javnosti približajo teme razvojnega sodelovanja in skladnosti politik. Če bo več podpore splošne javnosti, bo tudi več pritiska na odločevalce. Konec koncev skladne politike pomenijo bolj učinkovito porabo denarja, ki ga državljani v obliki davkov dajo državi. 

Deli v socialna omrežja