“Več sto milijonov ljudi po svetu živi z manj kot dolarjem na dan. Istočasno si nekaj deset milijonov prebivalcev v razvitih državah s svojimi prispevki prizadeva pomagati pri razvoju najrevnejših. Politiki pa so odgovorni za to, da se njihovi prispevki razporedijo čim bolj učinkovito. Zato potrebujejo širok in dolgoročen vpogled v trajnostni razvoj in skupno prihodnost. Tu pa se pokaže pomen skladnosti politik za razvoj. Skladnost politik ne pomeni jemanje z eno roko, kar je dala druga roka. Vsa prizadevanja so lahko neučinkovita, če so druga področja kot so ekonomska, zunanja ali gospodarska politika v konfliktu z razvojno pomočjo. Pomembno je, da politiki, ki vodijo te procese, prevzamejo odgovornost, da zagotovijo, da evropske politike delujejo skupaj in dosežejo skladnost politik za razvoj.”

Wim Kok,
bivši predsednik vlade Republike Nizozemske in ambasador Programa skladnosti Evropske unije

Evropska unija (EU) s politiko razvojnega sodelovanja pomembno prispeva k zmanjševanju revščine in razvoju manj razvitih držav. Vendar pa samo ustrezna politika razvojnega sodelovanja ni bilo dovolj za doseganje razvojnih ciljev tisočletja in in ne bo dovolj za doseganje ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Cilj skladnosti politik za razvoj kot koncepta je usklajevanje drugih politik s politikami razvojnega sodelovanja in s tem povečanje učinkovitosti razvojne pomoči.

Politike, ki so neskladne s cilji razvojnega sodelovanja, so stroškovno neučinkovite tako za EU kot tudi za države v razvoju. Glede na zaveze EU o povečanju razvojne pomoči za države v razvoju je ključnega pomena, da si različne politike (npr. trgovinska, ekonomska, ribiška itd.), ki na te države vplivajo, med seboj ne nasprotujejo, ampak se dopolnjujejo.

Definicija

Področje skladnosti politik za razvoj je relativno novo področje in zato splošno sprejeta definicija ne obstaja. Znotraj EU je bila skladnost ena od treh najpomembnejših načel razvojne politike (t. i. 3C-ji): skladnosti, komplementarnosti in koordinacije (Coherence, Complementarity, Coordination). OECD skladnost politik za razvoj definira kot sredstvo, ki zagotavlja, da na cilje in rezultate razvojnih politik posameznih držav druge politike ne vplivajo negativno, ampak ravno nasprotno – da skušajo podpreti uresničevanje razvojnih ciljev, kjer je to mogoče (OECD 2006).

Skladnost politik za razvoj ima pravno podlago v Pogodbi Evropske skupnosti oz. 178. členu Amsterdamske pogodbe, kjer je določeno, da mora EU upoštevati cilje razvojne politike v vseh ostalih politikah, ki lahko vplivajo na države v razvoju. To je v 208. členu povzela tudi Lizbonska pogodba. 

Leta 2005 je Evropska komisija določila zagotavljanje skladnosti politik za razvoj kot glavni mehanizem za pospeševanje doseganja razvojnih ciljev tisočletja. Tudi druge institucije EU so prišle do spoznanja, da sama razvojna pomoč ne bo dovolj za doseganje razvojnih ciljev. Svet EU je maja 2005 zahteval analizo in izboljšanje političnih mehanizmov, ki so imeli za cilj integracijo razvojnih komponent v politike, ki lahko posredno pomembno vplivajo na razvoj (npr. trgovinsko, ekonomsko, energetsko itd). Svet EU je identificiral 12 področij in Evropsko komisijo pozval, da posveti pozornost izboljšanju skladnosti politik na teh področjih. Poleg teh 12 področij se je Evropska komisija osredotočila na institucionalne mehanizme, katerih naloga je, da pripomorejo k doseganju skladnosti politik za razvoj v praksi. Ti institucionalni mehanizmi so opisani v Delovnem načrtu Evropske komisije za skladnost politik. V letu 2007 je bila prvič tudi izdano poročilo o napredku na področju skladnosti politik za razvoj od leta 2005, naslednje poročilo o napredku je bilo izdano leta 2009. V letu 2010 se je Komisija na osnovi zaključkov dveh poročil odločila spremeniti način spremljanja skladnosti politik in namesto 12 področij določila širše teme oz. ključne izzive, ki jih spremlja z vidika zagotavljanja skladnosti politik: trgovino in finance, naslavljanje podnebnih sprememb, zagotavljanje prehranske varnosti na globalni ravni, migracije in razvoj ter krepitev povezav in sinergij med varnostjo in razvojem.

V letu 2018 je bila objavljena zunanja evalvacija skladnosti politik za razvoj Evropske unije (v obdobju 2009-2016). Zadnje poročilo Evropske komisije o napredku na področju skladnosti politik za razvoj je bilo objavljeno leta 2019.

Agenda 2030 in PCD

Agenda 2030 za trajnostni razvoj iz leta 2015 je »povečanje skladnosti politik za trajnostni razvoj«  uvrstila med podcilje 17. cilja, ki govori o krepitvi načinov in sredstev za izvajanje ciljev ter oživitvi globalnega partnerstva za trajnostni razvoj.

Določilo upoštevanja ciljev razvojnega sodelovanja pri politikah, ki lahko vplivajo na države v razvoju je bilo ponovno poudarjeno v novem Evropskem soglasju o razvoju »Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost« iz leta 2017, kot skupni izjavi (evropskega) Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije – »EU in njene države članice bodo uporabljale načelo usklajenosti politik za razvoj ter upoštevale cilje razvojnega sodelovanja v vseh zunanjih in notranjih politikah, ki jih izvajajo in ki bi lahko vplivale na države v razvoju.« Podpisniki soglasja so še posebej poudarili naslednje: »Usklajenost politik za razvoj je bistveni del prispevka EU k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja.«

Medtem ko je zagotavljanje skladnosti politik za razvoj (PCD) zakonska obveza Unije in držav članic, je koncept skladnosti politik za trajnostni razvoj (PCSD) politična zaveza iz Agende 2030. Slednji je usmerjen k zagotavljanju skladnosti na ravni izvajanja večrazsežnostnih in univerzalnih ciljev trajnostnega razvoja, medtem ko je skladnost politik za razvoj namenjena predvsem zagotavljanju spoštovanj in upoštevanja interesov držav v razvoju.

Različne ravni skladnosti

Glede skladnosti politik za razvoj obstaja več delitev, najpomembnejša pa razdeli načelo skladnosti na naslednje ravni:

• notranja skladnost – skladnost ukrepov znotraj razvojne politike posamezne države;
• skladnost znotraj države – skladnost med cilji na razvojnem področju in drugimi politikami;
• skladnost med donatorji – skladnost med razvojnimi politikami različnih držav;
• skladnost med donatorjem in prejemnikom – skladnost ciljev razvojnega sodelovanja med državo donatorko in prejemnico.

Kot pomoč pri ocenjevanju skladnosti razvojnih politik je OECD opredelil kriterije v vsaki izmed faz določenih politik, ki predstavljajo vodilo k skladnosti razvojnih politik:

1. faza: oblikovanje ciljev in določanje prioritet – ta faza zahteva predvsem visoko stopnjo politične volje, ki se prevede v jasne prioritete in skladne politike; koristno je, če se politike oblikujejo v sodelovanju s civilno družbo, strokovnjaki in partnerskimi državami;
2. faza: koordinacija politik – gre za oblikovanje mehanizmov s ciljem povečanja sinergij med različnimi politikami, ki posredno ali neposredno vplivajo na razvoj, in zmanjšanja neskladij; pri tem je mišljena vzpostavitev formalnih in neformalnih mehanizmov sodelovanja med ministrstvi, kjer se ukrepe na področju ene politike redno oceni tudi glede vpliva, ki ga imajo ali bi ga lahko imeli na razvojno politiko;
3. faza: učinkovit sistem nadzora in analize izvajanja politik ter sistem poročanja o implementaciji – zadnja faza zajema zbiranje podatkov o implementaciji politik, njihovo analizo in poročanje o rezultatih zakonodajnim telesom ter javnosti.

Viri: 

• Evropska komisija (2019): 2019 EU report on Policy Coherence for Development, Commission Staff Working Document, SWD(2019)20final
• Evropska komisija (2018): External Evaluation of the European Union's Policy Coherence for development (2009-2016), Final Report and Annexes
• Fair Politics (2007): Policy Coherence for Development: A Practical Guide. Amsterdam: Evert Vermeer Foundation.
• OECD (2008): Policy Coherence for Development – Lessons Learned. 
• Evropska komisija (2005): The European Consensus on Development. 
• Evropska komisija (2009): Policy Coherence fo Development - Establishing the policy framework for a whole-of the-Union approach.
• Lizbonska pogodba – Lisbon Treaty, podpisana 13. 12. 2007, v veljavi od 1. 12. 2009.
• Pogodba o Evropski skupnosti – Treaty Establishing the European Community.

Deli v socialna omrežja